Njegova življenska pot se je pričela v Veliki Polani 15. septembra 1908. Gimnazijo je zaključil v Ljubljani in se vpisal na slavistiko Univerze v Ljubljani. Leta 1934. se je že kot priznan pisatelj vrnil v Veliko Polano. Naj samo omenimo njegovi deli Na valovih Mure in Grlice ter njegove romane Mladost v močvirju, Strici so mi povedali in Povest o dobrih ljudeh. Tone Partljič je o njem zapisal: Ves čas svojega življenja je Miško Kranjec pisal eno samo knjigo o dobrih ljudeh. Danes njegovo domačijo upravlja Društvo za šport, turizem, razvoj kulturo Slovenije - ŠTRK Slovenija, ki ima v zgornjem delu domačije tudi sedež in pisarne, njen lastnik pa je Občina Velika Polana.

 Tako si v prenovljeni podobi obiskovalci lahko ogledajo marsikaj. Kot prva v muzeju je Kranjčeva delovna soba, edina, ki je ostala takšna kot iz časa njegovega življenja. Tu je največ pisal in ustvarjal. V drugi sobi so razstavljena Kranjčeva dela. Zgoraj si lahko ogledate najrazličnejše fotografije, vezane na Miška Kranjca. V vitrinah pa najdemo Kranjčeve rokopise in tipkopise, oz. originale napisane s pisalnim strojem. Iz tretje sobe je narejena majhna galerija. Vse slike, ki visijo, so njegovo delo, se pravi, da se tu predstavlja kot ljubiteljski slikar. Tu sta še televizija in radijski stolp, ki služita muzeju za to, da si lahko vsakdo, ki želi, ogleda filme, posnete po romanih Kranjca ali nadaljevanko Strici so mi povedali, gleda ali posluša po avdiokasetah intervjuje ali pa oddaje posnete s samim pisateljem. Na koncu si lahko pogledamo nagrade in priznanja in vitrino z zadnjim dejanjem, slovo pisatelja, se pravi najrazličnejši članki iz časopisov, ko je Kranjec umrl, kar je bilo 8. junija 1983. Tu se nahaja tudi knjiga vtisov in zloženke domačije. Zraven domačije je na novo zgrajeni objekt s sanitarijami, sprejemnim centrom za obiskovalce; zgornje nadstropje pa služi za prenočišča.

 Kranjec je za svoje literarno delo dvakrat prejel Prešernovo nagrado, nagrado AVNOJ-a in druge, več plaket delovnih kolektivov, bil je častni občan nekaterih občin. Pokopan je na polanskem pokopališču. Pred osnovno šolo v Veliki Polani, ki nosi njegovo ime, stoji pisateljev doprsni kip, delo Draga Tršarja iz leta 1983. Notranjost šole pa krasi slika pisatelja z mladimi, ki tudi v današnjih časih kažejo, da je Miško Kranjec del njihovega življenja in z veseljem vzamejo v roke njegov roman Strici so mi povedali.

Svojska podoba in čar pisateljske osebnosti Miška Kranjca se kaže v širini njegovega ustvarjanja, ki ga danes komaj dojemamo, čeprav je skoraj pol življenja preživel v mestu, nikakor ni mogel prav ponikniti v dušo mestnega človeka, v duhovno zapletenost razumnosti. Sam se je svoje socialne in pokrajinske določenosti jasno zavedal. Zato je edino prav, da se tega zavedajo tudi njegovi zanamci in rojaki v njemu domači občini Velika Polana. Zato pravijo CITIRAM: Sredi teh, s svojim peresom oblikovanih ljudi, ki jih je Miško imel rad, se zanje razdajal in živel, bo trajno živel z njimi in nami kot pomemben ustvarjalec in oblikovalec, pisatelj, človek in umetnik Miško Kranjec. KONEC CITATA